Google+ Followers

četrtek, 15. februar 2018

nekatere objave v medijih






OBE KNJIGI STA V KNJIŽNICAH MED NAJBOLJ BRANIMI.

 COBISS JANUAR 2018

LAHKO JU NAROČITE NA POVEZAVI  
https://goo.gl/1qx5mf



intervjuji in objave ob izidu knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2. del


Navodilo
  Za ogled in  branje klikni na željeno povezavo!
Hvala.


DOKUMENTARNI FILM O KNJIGI

  1.) E- LIT. REVIJA PROVINCA

 2.)  b u k l a

3.) N E D E L O 

4.MOJA LETA


5.) S T A


6.) M M C


7. GORENJSKI GLAS


8.) O N A -P L U S


9.) ARS- 3. PROGRAM


10) SLOVENSKE NOVICE  


11. S I O L


12.) Z A R J A - revija


13.) dnevnik


14.) DOBRO JUTRO, 17.11.2017 


15.) TV KISOVEC

16. ) MARCEL STEANČIČ

17.) ŽURNAL

18.  NOVI TEDNIK CELJE

19. REPORTER- NA KRATKO

 

  Naročite ju lahko na povezavi:

https://goo.gl/1qx5mf

torek, 13. februar 2018

top brane knjige 2017

Takole pravim:''Ko knjigo pišem, je to velik užitek, radost, pričakovanje, tudi neprespane noči, ko iščem prave zgodbe. 
Ko pa je knjiga napisana, natisnjena, ko jo dobim v roke, ja, takrat pa se prične neko povsem druga, zgodba, drugačno garanje: o knjigi je treba govoriti. 
Pri tem pa moram biti dovolj iskrena, da prepričam bralce, da jo vzamejo v roke.
Ker sem samozaložnica, to, kar počnem, MORAM početi. Država niti v najbolj pregrešnih sanjah ne migne s prstom zame!"

Od srca hvala vsem, ki ste jo že prebrali in tudi tistim, ki jo še boste. 
Ko knjigo odložite, brez slabe vesti pomislite tudi, da je v njej še ščepec ''dodane vrednosti'', ki ga niste poznali.

Ta dodana vrednost se skriva v preprostem, a nevidnem ''ozadju'', ki bralcu lahko spregovori tudi o več kot 33.000 prevoženih kilometrih do različnih krajev po Sloveniji, kjer so potekali literarni večeri, govori o več kot 850 takšnih večerih, o nešteto bolj ali manj intimnih pogovorih, ko sem poslušala vaše zgodbe.

Če sem iskrena, sem- na koncu koncev- ponosna tudi nase, da mi (četudi je ta del skregan s slovenskim značajem) ni nerodno govoriti na glas ne o knjigi ne o tem, da je pot do bralcev težka, posuta tudi s trnji, odpovedovanji, različnimi poleni pod nogami....
A vseeno: ste me že videli s sklonjeno glavo?
Ne še!
Ker se ne vdam!

Še ''huje'': o tem, kaj je treba storiti za svojo knjigo, govorim tudi drugim!
Res- hvala vam zelo od srca, da mi prisluhnete!
Milena




               TOP BRANE KNJIGE 2017

 

ponedeljek, 12. februar 2018

se vidimo?







Je rekel ata sneg, da mi bo malo ponagajal. Trosi in trosi sneg, kot bi ga kdo plačal zato. :-)
Jutri, 13/2/2018 imam literarno srečanje v Naklem,

Naziv lokacije: Kresnik
Kje: Kranjska cesta 2a, 4202 NAKLO
(ob 18 uri),




 in v sredo- na dan zaljubljencev v knjižnici v Šiški (ob 18 uri).



Če ne bo šlo drugače, pač sedem na sani.

nedelja, 11. februar 2018

ŠE ZMERAJ NA PRVIH MESTIH!


Knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače, prvi in tudi drugi del, sta bili tudi v mesecu januarju 2018 med najbolj branimi knjigami v knjižnicah.
Če ju želite imeti doma, ju lahko naročite na povezavi:
 NAROČILO KNJIGE OGENJ, RIT IN KAČE

sreda, 07. februar 2018

Ali srečni znajo razumeti nesrečne?







Kmalu po izidu prve knjige se mi je zgodilo, da pride k meni neka gospa, ter mi reče:«Kakšne neumnosti pišete! Moj oče je bil spoštovan človek, dober do mame in nas, otrok! Zato dvomim, da je od tega, kar piše v knjigi, sploh kaj res!«
Niti slišati ni želela, da pa vsi niso imeli takšne sreče!
Pri njej in njej podobnih je obveljalo je nenapisano pravilo:«Če se grde reči niso dogajale meni, potem grde reči ne obstajajo!«
Pika.
Pozneje sem še pogosto doživela takšne, ali celo še hujše odzive. Vsi pa imajo skupni imenovalec:«Česar nisem doživel(a), videl(a) z lastnimi očmi, srečal(a), občutil(a) na lastni koži…………..tega ni bilo in tudi ni!«
Zadnjič sem nekje omenila, da poznam družino, ki je dobila elektriko šele leta 1985! Obdolžili so me celo, da lažem, češ, v našem mestu smo jo imeli že od leta 1903!
Ko pripovedujem, da so se v povojnem času, ko še ni bilo vrtcev, ženske pa so po sili razmer morale v službo, otroci varovali sami, se oglasi nekdo iz publike:«To pa ni res. Nas je varovala stara mama!«
In kar naenkrat se začnejo ljudje v dvorani presedati:«Poglej jo, Mileno, laže se nam
Prišla sem do zaključka, da nam prav srečni ljudje (pa spet ne vsi, da ne bo pomote!) največkrat zarijejo nož v hrbet.
V življenju jim gre vse gladko: preden gredo zjutraj od hiše, jim starši skidajo sneg, varujejo otroke, jim omogočijo takšno in drugačno lagodno življenje, izpolnjujejo sleherno, še tako banalno željo.
Logično je, da se potem zgražajo nad tistimi, ki zaradi bolezni otrok (pre) pogosto jemljejo bolniške dopuste, vihajo nosove nad kolegicami, ki si ne morejo privoščiti oblek po zadnji modi.
Logično je, da se tudi ''čudijo'':«Pa kako to, da ste na prvi pregled pri zdravniku čakali dve leti,« če imajo dovolj denarja, da gredo k zasebniku.
In- konec koncev- logično je, da se jim zdi ''zabavno in neverjetno'', ko slišijo, da nekateri živijo iz rok v usta, da imajo doma nasilneža, ki jih maltretira. Prepričani so, da imajo takšni- s težavami- zgolj bujno domišljijo!
Še danes jih mrgoli, ki so podobni, Mariji Antoaneti in njenemu reku:«Če nimajo kruha, naj pač jedo potico…«
Marsikdo od njih je po spletu slučajev vzel v roke tudi moji dve knjigi. Mnogi so jo že po nekaj prebranih zgodbah odložili, češ, to nam ni znano, to se ni dogajalo, o tem se nismo učili v šoli, nismo brali v zgodovinskih knjigah…zato so te zgodbe laž, brezveze!
V kakšnem milnem mehurčku živimo, ''dokazujejo'' prav zgodbe najmlajše generacije iz druge knjige. Starejši me pogosto prepričujejo, da sem si jih ''izmislila'', da oni že vedo, da so vnuki ''pridni, spoštljivi, bogaboječi''.
So, seveda, ampak so tudi drugačni, jebelacesta!
Nedavno sem na nekem srečanju z mladimi – kljub dobronamernim nasvetom, kaj lahko rečem in česa ne smem- povedala, da so nekoč rekli ''lulčkom'' tudi ''curaki''. Pa je že bil ogenj v strehi!
A zanimivo je bilo tisto, kar je sledilo! V prostem pogovor so nekateri mladi začeli pripovedovati, da ''danes ni nič takšnega'', če gredo fantje- za čez vikend- za seks spremljevalca starejšim gospem. Tarifa 300 -500 evrov je zelo vabljiva! Profesorica, ki me je povabila- po moje- še ves teden ni mogla zapreti ust od presenečenja.
No, ko sem po tem dogodku prebrala še roman za mlade Evangelij za pitbule Jiřija Bezlaja, mi je pa sploh bilo boleče jasno, v kakšnih utvarah živijo starejši.
Skratka, ko berete knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače, prvi ali drugi del, se zavedajte, da sta knjigi ''le'' zbirki okoli 3300 pričevanj.
In teh 3.300 je pač živelo točno tako, kot so pripovedovali. Mnogi so v določenem časovnem obdobju živeli še slabše, še bolj so trpeli, še težje jim je bilo.
Nekateri, to pa tudi drži, a teh je manj, pa so šli skozi življenje kot ptiček na veji.
In če sodite med te srečneže, če ste imeli to blazno srečo, da vam je usoda prizanašala s težkimi preizkušnjami, lepo prosim, ne mislite, da je tudi drugim!
Vesela bom, če boste v sebi začutili spoštovanje do tistih, s katerimi se je življenje poigralo.
Sploh pa si želim, da nikoli več ne rečete:«Če se kaj takšnega ni dogajalo meni, potem to ne obstaja!«
S temi besedami globoko prizadenete tiste, ki so bili že kdaj na kolenih!
Morda pa tudi mene, kdo ve?

ponedeljek, 05. februar 2018

Že imate knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače?













 



Prihaja Valentinovo, pred vrati so ''ženski'' prazniki v mesecu marcu.
Če ne veste, kaj bi podarili ljubljeni osebi, potem ji podarite knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače. 

Naročite jo lahko na povezavi:


Knjiga je še zmeraj med najbolj iskanim in najbolj branimi. Njena posebna vrednost pa je v tem, da pomaga, da tisti, ki so molčali, ko je beseda nanesla na intimni svet, prej ali slej spregovorijo. Zgodbe, ki jih pripovedujejo, so zelo dobrodošle zlasti mladim. Ob njih spoznavajo lastne korenine in družino zato še toliko bolj cenijo.
********

Malodane vsak dan se odpeljem na kakšnega od literarnih večerov, ta petek (9. 2. 2018) ob 19. uri se vidimo v vasici Goče, ki leži v bližini Vipave.

13. 2. Ob 18.oo uri bomo pokramljali v Naklem, naslednji dan pa v knjižnici Šiška

V ponedeljek, 19. februarja 2018, ob 17. uri, se lahko vidimo na Cankarjeva 1/IV, Ljubljana. (nad Namo).

20. 2. 2018 ob 19. uri se bomo družili v Kašči Škofja Loka, kamor me vabi knjižnica.

27. 2. Ob 19.30 bom v knjižnici v Vodicah, 28. 2. Ob 19. uri pa v knjižnici Trbovlje


sreda, 31. januar 2018

Izza odra










Včeraj so hčerki, ki živi v isti hiši, dostavili manjši paket s hitro pošto.
Ni je bilo doma, pa sem jaz odprla vrata. »Hm, ne vem, če imam sploh kaj denarja doma!« sem dejala postavnemu možaku, s katerim se sicer poznava.
Gromko se je zasmejal:«Imeti ga moraš kot listja in trave. Saj si izdala knjigo!«
Začudeno sem ga pogledala.
»Ne izgovarjaj se, saj vsi vemo: stroške so ti plačali mi- iz davkoplačevalskih žepov, kasiraš pa sama!«



Stara sem 65 let. Pišem že, kar pomnim. Najprej sem to počela za otroke, zgodbe, ki so veliko kasneje zagledale luč sveta v knjigah Ženske, Ogenj, rit in kače niso za igrače, 1. In 2. del, so se zbirale spontano, vzporedno.
Danes skoraj nihče ne ve, da sem v samozaložbi izdala 10 knjig za otroke. Ki so bile prodane ali podarjene le v nekaj deset izvodih.

Tistim, ki so kupili zadnjo knjigo v mesecu decembru, sem eno od teh knjig tudi podarila.

Nihče mi ni nikoli nič šenkal, še najmanj država. Največ mi je pomagala družina (zato jo tako cenim) s tem, da niso sitnarili, ko sem (bila) odsotna in potovala po Sloveniji ali sedela za računalnikom in pisala.

To, da sta knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače najbolj brani knjigi, ni padlo z neba. Prav tako ne, da sta na prvem mestu po rezervacijah.

Samo lansko leto sem- stara mama- prevozila več kot 30.000 kilometrov. Neštetokrat sem prespala tu in tam, se potem še pogovarjala z ljudmi, ki so mi želeli povedati svojo zgodbo.

To so bili lepi in nepozabni trenutki. Seveda pa so se zgodili tudi kakšni takšni, ki bi jih rada pozabila, pa jih ne morem. Nekateri, tudi iz t. i. ''kulturnih krogov'' še zmeraj mislijo, da se jim mora knjige kar podarjati.

»Kaj ti je tega sploh treba?« me sprašuje prijateljica istih let. V srednji šoli je bila med najboljšimi, vse smo jo občudovale, potem pa je nekega lepega dne ugotovila, da to, da bi bilo življenje ''bolj naporno'', ni zanjo.

Srečna sem, da sem drugačna. Da kljub vsemu še zmeraj zmorem, da me številne ovire, ki se skrivajo za samozaložništvom, ne spravijo na kolena.

Vsem, ki ste kupili knjigo, bi se rada na tem mestu od srca zahvalila. z nakupom mi pomagate, da poravnam račune, da lahko tankam bencin, da lahko grem tja, kamor me povabijo.

Danes- čez kakšno uro ali dve, se ponovno odpeljem proti Štajerski. Popoldan ob 17. Uri se lahko vidimo v Poljčanah, na Bistriški 65.

Če se bomo lahko potrepljali po ramenih, bom vesela.
Milena