Google+ Followers

torek, 09. maj 2017

NOVE ZGODBE, POVEJTE MI SVOJO!






Bila sem prepričana, da sem o polpreteklem času, ki zajema prvo polovico 20. stoletja, slišala vse nianse zgodb, ki so zaznamovale naše babice in mame. 
Pa se je - kdo ve zakaj - zgodilo, da sem izpustila prva povojna leta, ko so imeli glavno besedo ne le zmagovalci, tudi zaposleni v vojašnicah, vojaki, ki so tam služili JLA, miličniki. 
Zgodbe, ki prihajajo na dan so težke, žalostne, v nebovpijoče. Večina zgodb se je namreč pometlo pod preprogo, ker se o tistih, ki so nad ženskami zganjali nasilje, ni smelo govoriti.  

Če tudi vi poznate kakšno ''JLA zgodbo'', povejte mi jo!
Moj mail: jutri2052@gmail.com
 
Del ene od izpovedi, ki bo objavljena v novi knjigi- prilagam!


Slavica (1947)
''O svojih spominih na mladost bi rada spregovorila predvsem zato, ker se o času, ko so bili v našem kraju vojaki JLA, sploh nikjer nič ne govori. Ne o tistih, ta navadnih, ki so prišli in odšli, ne o njihovih oficirjih, ki so se pri nas poročili in tukaj tudi ostali. V naši vasi bogu za hrbtom so začeli graditi vojašnico še za časa Kraljevine Jugoslavije. JLA oficirji, ki so po 2. svetovni vojni prišli, so – vsaj nekateri - s seboj pripeljali tudi družine, ki so jih nastanili kar pri zasebnikih. Ženske so se v glavnem držale bolj zase, redke med njimi so se naučile slovenskega jezika.
Tudi domačih deklet, ki so se poročile s Srbi in Hrvati, ni bilo malo. Nekatere so v takšnih ljubezenskih zvezah samo zanosile in bile zaradi tega zavržene, zaničevane, ponižane, kar pa je največkrat usodno zaznamovalo njihovo kasnejše življenje. 
Padla dekleta so veljale za veliko sramoto tako vasi kot družin. Zmerjali so jih, da so izdajalke naroda. A to še ni bilo tako hudo. 
Hujše usode so doživele tiste, ki so bile posiljene. Tudi teh ni bilo malo. 
Leta 1971 so neko prizadeto dekle vojaki za ves teden zaprli na skedenj in jo posiljevali. Množično so se izživljali nad njo. Ko so jo nezavestno starši končno našli in odpeljali domov, so poklicali zdravnika, vojake pa prijavili takratnim miličnikom. Vsa vas je vedela, kdo so bili, a oblast je dogodek toliko časa pometala pod preprogo, da so se vojaki vrnili nazaj v južne domače kraje. 
Naslednje posilstvo, ki je izstopalo po svoji krutosti, se je zgodilo leta 1978. Skupina petih vojakov je na samotni poti počakalo dekle, ki se je zvečer vračalo iz službe. Zvlekli so jo v grmovje in jo posiljevali vso noč. Eden od vojakov je imel pri sebi pištolo- lahko da je bil tudi oficir- z njo pa so ubogemu dekletu grozili, da jo bodo ubili, če bo kričalo.
 Ker je zvečer ni bilo domov, so starši slutili, da se je zgodilo nekaj strašnega. Skupaj s še nekaterimi sosedi- vsi se niso upali sodelovati- so prečesali bližnji gozd po dolgem in počez. Niso vedeli, da so vojaki odvlekli dekle v kraško globel, v neposredno bližino vojašnice. Ko se je v zgodnjih dopoldanskih urah  Poldka se je vsa krvava privlekla domov, je oče prisegel, da bo naredil vse, da bodo vojaki dobili svoje. Proti njim je vložil tožbo, dve neskončno dolgi leti so se pravdali po sodiščih. Ko je družina spoznala, da ne bodo uspeli, se je oče zlomil in hudo bolnega so ga odpeljali v Celje, v bolnišnico. Ob neki priložnosti, ko sem obiskala tasta, sem stopila tudi v njegovo sobo. Kmalu za tistem je skrušen umrl. Zaradi dogodka, ki je njegovo hčerko zaznamoval za vse življenje, mu je od silne žalosti počilo srce....''

sobota, 22. april 2017

ŠE ZMERAJ NAJBOLJ BRANA KNJIGA!




Nekaj misli misli Mojce Zelenko!

                 časopis ''spletni čas''

 Pred 23. aprilom, svetovnim dnem knjige, in Nočjo knjige 2017, 
so ponovno pripravili seznam najbolj branih knjig v Sloveniji.  

OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE je knjiga - skoraj edina na lestvici, ki ni iz šolskega učnega načrta!
Kar z drugimi besedami pomeni, da je že tretje leto zapored najbolj brana knjiga v Sloveniji!

 Več si lahko preberete v članku
 NAJBOLJ BRANE KNJIGE 2017

ponedeljek, 17. april 2017

predstavitve knjige med 18. aprilom in 23. aprilom

Jutri je že nov dan in če boste pri volji, vas toplo vabim v knjižnico v DRAVOGRADU. Tam se vidimo ob 18.00 uri. http://www.knjiznica-dravograd.si/…/149-ogenj-rit-in-ka%C4%… :-)
 
V sredo se na severni del Slovenije ponovno vračam. Najprej v Maribor, na knjižni sejem. Ob 14.00 uri bova zasedli oder na Grajskem trgu skupaj z izpraševalko Petro Bauman.
http://www.dostop.si/NapovednikVsebina.aspx?ID=11090
:-)

 
Istega dne, 20.aprila ob 19.00 pa vas vabim v knjižnico v Laško. Tudi tam zna biti veselo! Kako pa drugače, anede?
http://www.knjiznica-lasko.si/


:-)
A tedna še ni konec. V soboto se bo marsikaj dogajalo na ŽIVI KNJIŽNICI v Kranju! Če boste želeli, si boste lahko izposodili tudi mojo malenkost!
https://www.facebook.com/events/1417590264981197/
:-)

 
V nedeljo, 23. aprila me je gospa Martina povabila na Bloke. Kam in kdaj- pa še ne vem.



četrtek, 13. april 2017

izgon iz raja









Iz vsega srca sem hvaležna usodi, da lahko ''spremljam'' težave in tegobe ljudi v stiski tudi danes. 
Zakaj? Zato, ker zelo dobro poznam življenje prednikov- to je intimno življenje dedkov in babic, lahko tudi bolje razumem polena, ki letijo pod noge sodobnemu človeku. 
In pomagam z nasvetom.
Neštetokrat se zalotim, da bi - če bi bilo mogoče- mladim, ki nimajo nobene volje, nobenega poguma, vztrajnosti, potrpežljivosti....ponudila vsak ščepec teh, omenjenih lastnosti, ki  so jih v obilju posedovali predniki. 
Težave, ki  jim danes rečemo nerešljivi problemi, še 20, 30 let nazaj nihče niti opazil ne bi. Rešili bi jih z levo roko!
V časopisu Nedelo že ksoraj sedem let pišem razmišljanja v rubriki MILENA SVETUJE. Če boste imeli čez praznike kaj časa- preberite si kakšno pismo. Morda bo odgovor pomagal tudi vam.
Enega zadnjih prilagam:


povezava do več odgovorov

 Pismo bralca: Zelo redno berem vašo rubriko, če povem po pravici, komaj čakam, da pride sobota! Odločil sem se, da vam pišem tudi sam. Star sem 43 let, še samski. Pri petindvajsetih sem se sicer poročil, imam sina, a sem se kmalu ločil. Nato sem živel z Ukrajinko, a je tako, kot je prišla v moje življenje, tudi odšla. Čez noč je ni bilo več. Lani, ko mi je umrl oče, sem se po sili razmer preselil nazaj domov. Mama je huda sladkorna bolnica in nekdo mora skrbeti zanjo. Mislil sem, da se bova dobro razumela, a se ves čas zapleta. Najprej me je prisilila, da sem začel nositi nekatera očetova oblačila, ker se ji je zdelo škoda, da bi jih vrgla stran. Nenehno bedi nad mojo prehrano, zaradi česar sem se precej poredil, kar me zelo moti. Vtika se tudi v druge stvari, kar me nervira. Ko pridem iz službe, ki je zelo odgovorna in tudi naporna, se mi res ne ljubi v nedogled klepetati še z njo. Nekaj časa me je za pogovor prosila, zdaj ga že zahteva. Prej sem šel vsak dan na Šmarno goro, zdaj zaradi nje nimam več časa. Edino takrat, ko rečem, da grem spat, me pusti pri miru. Potem v sobi sedim pred računalnikom in igram igrice. Na facebooku sem se spoznal (ne na svojo pobudo) z nekim tipom, ki je gej. Nagovarja me za srečanja, a jih za zdaj še nočem. Pišem vam zato, ker mi zmanjkuje zraka za dihanje in nočem, da bi naredil kakšno neumnost, zaradi katere bi mi bilo kdaj pozneje žal. Marko

Milena svetuje: Dragi Marko, vaše trenutno življenje je podobno zelo razmetani sobi, v kateri zaman iščete sveže nogavice, ki bi si jih zjutraj, ko vstanete, radi nataknili na noge. Ker pa nimate volje, da bi sobo pospravili, raje uporabljate že nošene, potem pa sedite in jamrate, ker se sami sebi zdite »smotani«. Res ste prišli z dežja pod kap, a da je tako, ste čisto sami krivi. Mami ste dovolili, da se do vas obnaša, kot bi bili še zmeraj stari pet let. Še tega se manjka, da bi vas sem in tja dala čez koleno, pa bi bila idila popolna.

Da se razumeva: v tem, da ste se vrnili domov, ker mama ne more živeti sama, ni nič narobe. Lepo in zelo pohvalno je, da občutek odgovornosti v vas ni zamrl.

Zelo narobe in skrajno nedopustno je, da ste ji dali v roke vso oblast in tudi vajeti. Iz dneva v dan postaja večji diktator, vi pa se, ne da bi se tega zavedali, spreminjate v podložnika brez pravic. Zaradi vaše pretirane ubogljivosti vas verjetno niti ne ceni, še manj spoštuje. Ima vas za predpražnik, za kužka, ki mora ubogati. Izsiljevanje doživljate od jutra do večera, celo ponoči, ko preverja, ali ste pokriti. Logično, da ste iz dneva v dan slabše volje, nezadovoljni, vaše življenje je izgubilo vsakršen smisel. V enem takšnih trenutkov ste na facebooku našli moškega, ki je vaše razočaranje spretno speljal v svoje vode. Vdali ste se njegovemu vplivu, saj že razmišljate, kaj pa, če ste mogoče gej tudi sami. Verjemite, da niste! Če bi v tem času, ko vam gre zelo slabo, z vami navezal stike marsovec, bi vas prav tako mimogrede prepričal, da ste z drugega planeta. Prehitro se prepustite manipulantom! Ne vem, a zaradi lenobe, a zato, ker želite ugajati, imeti mir?

Mama gor ali dol – postaviti ji morate meje! Ker če tega ne boste storili, vam bo strla hrbtenico. Postaviti se ji morate po robu, a to storite na primeren način. Če ne bo šlo zlepa, ji lahko zagrozite, da se boste odselili. Ta grožnja bo morda zalegla.

Zavedati se morate, da ste vi »le« njen sin in ne nekakšen nadomest­ni partner. Podobno, kot je prej maltretirala vašega očeta, zdaj gnjavi vas. To, da je sladkorna bolnica in ne more živeti brez injekcij, še ne pomeni, da je invalid, ki ne bi zmogel poskrbeti zase. Če se lahko sredi noči povzpne v mansardo, kjer spite, če vama lahko skuha kosilo, sama uredi vrt, potem je z njo še vse v najlepšem redu. Namesto da ji govorite, kako uboga je, jo spodbujajte k večji aktivnosti! Vlivajte ji občutek, da lahko še zmeraj premika gore, če jih le hoče.

Enak nasvet velja za vas. Morate (trikrat podčrtano!) postati bolj živi, bolj aktivni! Saj še niste stari sto let! Če ne bo šlo drugače, si obrise svojega novega življenja začrtajte na papirju. Najprej pa vsa očetova oblačila zložite v škatle in jih odpeljite kakšni humanitarni organizaciji ali v za te namene postavljene kontejnerje. Potem zavijte v trgovino in brez slepomišenja prosite prodajalko, naj vam – če tega ne znate sami – pomaga izbrati primerno garderobo, v kateri se boste počutili dobro in sproščeno. Zamenjajte vse, od spodnjic do zimskega šala!

Ker se mi zdi, da boste še naprej bivali doma, je vaša naslednja naloga, da »prezračite« svoje prostore. Znebite se navlake, zlasti tiste, ki ni vaša! Prebelite stanovanje, uredite si lastno kopalnico in sanitarije. Izberite sončne in svetle tone. Kupite si tekaška ali pohodniška oblačila in brez slabe vesti spet osvajajte Šmarno goro! Bodite prijazni do tistih, s katerimi se na poti do vrha srečujete, in nikoli več se ne ukvarjajte z onimi, ki bi vam želeli prodajati dolgčas in meglo po internetu.

In na nazadnje, znova navežite stike s sinom, ne glede na to, kaj si o bivši partnerki misli mama. Prepričana sem, da bo tudi otrok vesel očeta, ki mu je spet zrasla hrbtenica!

sobota, 08. april 2017

pogovor v oddaji DOBRO JUTRO



V petek, 7. aprila ob 10h dopoldan je Milena Miklavčič sodelovala v oddaji DOBRO JUTRO.
Če želite, si jo lahko ogledate sami

Klikni na povezavo>>>>>>>>:

MILENA MIKLAVČIČ v oddaji DOBRO JUTRO