Google+ Followers

petek, 21. december 2012

Nekaj o samozaložništvu






Mnogi, ki na internetu zasledijo, da prisegam na samozaložništvo in da sem izdala že več knjig(13), me poiščejo in sprašujejo, kako, kje, kdaj, zakaj, na kakšen način, itd. izdati knjigo.
Nekaj odgovorov na najbolj pogosta vprašanja:
=============.
Osnovne stvari, ki jih mora imeti vsak samozaložnik:

*odprt TRR kot samostojna pravna oseba. Priporočam obliko k.d. (komanditna družba), kjer ni nobenih nepotrebnih vsakomesečnih odhodkov na račun različnih dajatev)
*imeti vsaj cca 5000 evrov
*dobrega lektorja
*oblikovalca ali ilustratorja
*osebo, ki bo knjigo tudi 'računalniško' postavila  in oblikovala
*tiskarja
*nekaj pred-bralcev, ki bodo napisano ocenili in podali kolikor toliko kritično in realno mnenje
*veliko dobrih živcev in poguma
*organizirati mrežo predstavitev po Sloveniji, ni nujno, da ravno po knjižnicah
*najti distributerja za knjigarne in knjižnice


Nasvet:
Za knjigo, ki je že natisnjena, je potrebno najti nekoga, ki jo bo tržil po knjižnicah. Redke so knjižnice, ki kupujejo direktno od pisatelja. Za trženje je potrebno odšteti okoli 40 % - 70 % rabata. :-(


POVEZAVE DO KNJIŽNIC:

http://www.starejsi.gov.si/index.php?option=com_content&view=article&catid=7:hobiji&id=8:knjiznice

In sedaj ključno: kako nastaja knjiga v samozaložbi?

1. )Ko je tekst napisan, je potrebno imeti nekaj ''predbralcev'', ki se v napisano poglobijo in povedo svoje kritične misli. Ti bralci so zlata vredni.

2.)Potem si moramo vzeti čas in svoje pisanje vnovič- vsaj desetkrat- prebrati. Z upoštevanjem ali neupoštevanjem drugih mnenj.

3.) Nato pride na vrsto lektor, pa oblikovalec zunanje podobe knjige, pa izbira tiskarja, itd. itd.
Odgovoriti na vprašanje kdo bo knjigo prodajal, kako jo tržiti, kje organizirati literarne večere in druge oblike predstavitev.
4. ) Na NUK-u je potrebno zaprositi za CIP kodo.  Lahko kar po mailu : cip@nuk.uni-lj.si

Nasvet: Preden rokopis za knjigo daste v tisk, se zelo podrobno pogovorite o podrobnostih plačila!

Pa da nadaljujem: izdati knjigo v samozaložbi zna biti tudi tvegano dejanje. Zadnje čase na primer se je kar nekaj knjižnic odločilo, da od samozaložnikov knjig ne bodo kupovali.
Nasvet: Prej, preden se odločite za število natisnjenih izvodov, se pozanimajte v knjižnicah (in tudi sicer), koliko (in če) jih bodo odkupili od vas!


Pa še to: če bodo še kakršnokoli vprašanja, lahko pomagam.



Kaj mene osebno vleče v samozaložništvo?

 Verjetno strast. Sla. Adrenalin. Užitek. Ne vem, ne znam opredeliti. Predvsem pa to počnem zaradi mačehovskega odnosa uradnih inštitucij, ki imajo do samozaložnikov, ki so kot ''neznani in neuveljavljeni'' podcenjeni, pogosto celo na poniževalen način.

Medklic:v zdajšnjem, zelo potrošniškem času, ko se na vse gleda le skozi denar, kvaliteta napisanega včasih sploh ni pomembna, oziroma je v drugem planu. Primer: 50 odtenkov sive. A je reklama naredila svoje in knjiga se prodaja v milijonih.
Kar po domače povedano pomeni: lahko napišete izjemno literarno delo, a bo pred vami definitivno imel prednost tisti, ki je že ''znan in priljubljen'', četudi  je napisano slabše kakovosti kot vaše literarno delo.

Nekaj izkušenj:
Moje knjige za otroke, na primer,  dobivajo nagrade tudi v tujini, a ker sem samozaložnica, se o knjigah ne govori. Večina se obnaša, kot da jih ni
Piko na B., mi je, recimo, strašno dobro ocenil Denis Poniž, njegovi oceni na rob moram dodati,  da se ne poznava in da je svojo oceno podal na podlagi napisanega. Kar se mi zdi sila pomembno.
Pri hrastu na levo je postala najboljša samozaložniška knjiga leta!
Na Mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt, je Šnitka leta 2009 dobila posebno priznanje žirije. Naslednje leto (2010) pa se je med najboljše uvrstila tudi slikanica Marička in medvedek.
Na istem mednarodnem literarnem natečaju v Schwanenstadtu v Avstriji ( skupaj z ilustratorko Tatjano Filipič ) sem v juniju 2012, v močni konkurenci prejela posebno omembo žirije za knjigo Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?. Pred dnevi pa je bila na nagradnem natečaju založbe Eno izbrana še za objavo v E-knjigi.
Nič ne pomaga, ker za mojim hrbtom ne stoji ''aparat'', ki knjigo trži.
Enako kot z ostalimi (otroškimi) knjigami, se moram zelo sama truditi tudi z zadnjima dvema: Ženske & Ogenj, rit in kače niso za igrače.




naj bo dan prijazen in lep,
Milena Miklavčič
http://jutri-2052.blogspot.com/
GSM 064 110466


2 komentarja:

  1. Namesto tistih 5000€ kapitala, lahko posameznik, ki želi izdati knjigo v samozaložbi pridobi tudi sponzorska sredstva. Najpogosteje se samozaložniški avtorji poslužujejo ravno teh.

    OdgovoriIzbriši
  2. ja, v ''starih časih''. Danes pa takšni, ki bi imeli odprto dušo za tovrstno sponzorstvo žal ne rastejo na vsaki hruški
    :-)
    Želim ti vse dobro in lep Božič.
    mm

    OdgovoriIzbriši