1. Zakajčkov literarni natečaj za mlade

-




1. Zakajčkov literarni natečaj                                                                     
                                                                 

Dragi mladi prijatelji,

Bližajo se počitnice, mnogi jih boste morali preživeti doma. Nekoč, pred davnimi leti, se je podobno dogajalo tudi meni.
Odločila sem se, da vam tudi zato - skupaj z založbo JUTRI 2052 - ponudim prav poseben poletni izziv – 1. Zakajčkov literarni natečaj.

V knjižnici si izposodite eno od številnih ''Zakajčkovih'' knjig: Pri hrastu na levo, Pika na B., Borovničja princeska, Sonček in bosopetka, Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?.

Preberite jih in ko boste začutili navdih, se usedite za mizo in dovolite domišljiji, da dobi krila.
Zapišite svojo lastno zgodbo o Zakajčkovi ulici in vaši junaki naj se pridružijo Tanji, Blažu, Tadeju, Gašperju, Galu, Žigi in drugim, ki so počitnice izkoristili tudi zato, da so raziskovali naravo, se družili med seboj in pri tem odkrivali male in velike skrivnosti življenja.

Pogoji:
1.) Zgodba pod šifro naj ne bo daljša od ene strani A4 format.
2.) Osebni podatki naj bodo, če boste pošiljali po pošti, priloženi v zaprti kuverti.
3. ) Na prispevke čakamo do vključno 31. avgusta 2013.
4. ) lahko jih pošljite na mail : jutri2052@gmail.com s pripisom Zakajčkov natečaj ali na naslov:
JUTRI 2052, k.d.
p.p. 26
4226 ŽIRI
5. ) Med tiste, ki bodo sodelovali na 1. Zakajčkovem literarnem natečaju, bomo razdelili tri glavne nagrade v vrednosti 30, 20 in 10 evrov. Podeljenih bo tudi 7 knjižnih nagrad.
6. ) Literarni natečaj je primeren za osnovnošolce.

                  Lepo vas pozdravlja Milena Miklavčič, pisateljica iz Zakajčkove ulice

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

-
Slika
  Ravno sem lupila česen, s katerim sem želela izboljšati omako iz gosjih jetrc, ko se prikaže na vratih Lot in mi reče:«Preljuba Sara, oditi bo treba. Zbežati pravzaprav. Ponoči bo Bog spremenil Sodomo in Gomoro v prah in pepel.« Malo je manjkalo pa bi se urezala v palec. Nož, ki sem ga držala v roki, je imel skrhano rezilo, za kar je kriv Lot, ki je najbolj nepraktičen moški pod soncem,ampak tisti trenutek to ni bilo pomembno. Ozrla sem se čez ramo in jezno zmajala z glavo. »Kakšne neumnosti pa spet klatiš?« sem ga ustavila sredi besede. Obe dekli, ki sta mi občasno pomagali pri hišnih opravilih, sta bili odsotni, zato sem lahko bila predrzna. Lot v dolgi zeleni halji, ki jo je imel kot običajno prepasano z usnjenim pasom, se je negotovo popraskal po dolgi beli bradi. »Že sinoči je bilo v templju sila vroče. Saj sama veš, kakšen je Izak, tokrat se je ta norec zapletel v prepir z Najvišjim. Bral mu je levite in mu očital, da ni prav, ker namerava v obeh grešnih mestih uničiti
Preberite več
-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc, ki je navajen
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi moške
Preberite več