Lansko poletje je bilo- vsaj zame- zelo pestro. Končevala sem s knjigo, bila v pričakovanju četrtega vnuka, veliko sem pešačila, tudi po petnajst kilometrov na dan. Nekoč me obišče Matija, nekakšen deseti brat poznega 20. stoletja. Kramljala sva vse dopoldne, nakar mi predlaga, da napišem še tretjo knjigo, ki bi bila posvečena moškim zgodbam. Obljubila sem mu! Vseeno me je mičkeno skrbelo, da bodo moški manj zgovorni, bolj previdni pri pripovedovanju. Na srečo ni tako! Kar dobro jim teče beseda! Zgodb se je že kar nekaj nabralo in po izkušnjah, jih bom razdelila na tri dele: 1. Oče (ded) je pripovedoval 2. Nekaj neverjetnega se mi je zgodilo (moške zgodbe srednje generacije) 3. Mlade generacije Če bi se tudi kdo vas, i tole berete, odločil, da mi pove svojo lastno zgodbo ali zgodbo očeta, deda, brata, partnerja, sina…. bom vesela. Le to bi prosila, da mi jo pošlje ali sporoči – če se le da – anonimno. To pomeni, da že pripovedovalec sam spremeni im